PRAZNIČNA ZAHVALA
Kristus je vstal. Resnično je vstal! Veselimo se in se radujmo, aleluja!
Naj Kristusov vstajenjski blagoslov prerodi naša srca in naše duše, da se bo naše prebujeno življenje moglo razcveteti v vsej pestrosti in lepoti.
Na največji krščanski praznik nas mora najprej prevzemati čustvo zahvale za vse božje darove – naravne, še bolj pa nadnaravne, za vso polnost življenja, ki se ga prav za Veliko noč z novo jasnino zavedamo.
Bogu hvala, da živimo in morejo naše stopinje svobodno meriti to našo drago zemljo.
Bogu hvala za čudoviti dar misli in čustev in svobodnih odločitev v kraljestvu duha.
Bogu hvala za vso telesno in duhovno rast, za dozorevanje v človeško osebnost, za vse uspehe pri poklicnem delu in za vso ubrano toplino družinskega življenja.
Bogu hvala za prvo klico vere, za milostno včlenjenje v vesoljno Kristusovo Cerkev pri svetem krstu, za vsako prerojenje v zakramentu svete pokore in za vsak evharistični obed.
Bogu hvala za vse dneve in mesece in leta duhovnega življenja, posebno še za vse praznike in najbolj za praznik vseh praznikov: za veliko noč.
Brez Kristusa in njegove velike noči bi mi vsi ostali na nizki ravnini zgolj naravnega življenja. Zagrnjene bi nam bile vse visočine nadnaravnih skrivnosti in naš življenjskih hvalospev nikdar ne bi mogel biti popoln. Zato najbolj hvala učlovečenemu Bogu za njegovo odrešitveno veliko noč.