Ne hvali dneva pred večerom
Ne hvali se z jutrišnjim dnem,
ker ne veš, kaj današnji prinaša.
Hvali naj te drug, ne tvoja usta,
tujec, ne tvoje ustnice.
Težak je kamen in breme je pesek,
težja od obeh je bedakova jeza.
Togota je kruta in jeza je prekipevajoča,
a kdo vzdrži pred ljubosumnostjo!
Boljši je očiten opomin
kakor hlinjena ljubezen.
Prijateljevi udarci so pošteni,
sovražnikovi poljubi pa hinavski.
Kdor je sit, tepta čisto strd,
kdor je lačen, mu je vse grenko sladko.
Kakor ptica, ki blodi daleč od svojega gnezda,
tak je človek, ki zapusti svoj kraj.
Srce se veseli olja in kadila
in sladkosti prijatelja, izvirajoče iz življenjskega nasveta.
Svojega prijatelja in prijatelja svojega očeta ne zapuščaj,
da ti ob težkem dnevu ne bo treba hoditi v hišo svojega brata;
boljši je bližnji sosed
kakor oddaljeni brat.
Bodi moder, sin moj, in razveseljuj moje srce,
da bom zavrnil tistega, ki me bo sramotil z besedo.
Previdni opazi zlo in se skrije,
prostaki rinejo naprej in se poškodujejo.
Vzemi mu obleko, če je bil porok za tujca,
rubi ga kakor tujca.
Kdor navsezgodaj pozdravlja svojega bližnjega na ves glas,
se mu to šteje za kletev.
Stalno kapljanje ob deževnem dnevu
in prepirljiva žena sta si enaka:
kdor jo ustavlja, ustavlja veter,
njegova desnica srečuje olje.
Železo se brusi z železom,
človek brusi svojega bližnjega.
Kdor goji smokvo, uživa njen sad,
kdor varuje svojega gospodarja, je spoštovan.
Kakor vodna gladina obrača obraz k obrazu,
tako srce človeka k človeku.
Podzemlje in kraj mrtvih nista nikdar sita,
tudi človekove oči niso nikdar site.
Kar je topilnik za srebro in plavž za zlato,
to je človek za usta, ki mu prinašajo hvalo.
(iz Svetega pisma Prg 27,1-21)