O šoli in šolanju
Te dni so šole po naših mestih vaseh spet oživele. Dan za dnem se bodo v njih zbirali živahni roji otrok in mladine, da si naberejo novega znanja in se pripravijo na svoj življenjski poklic. Za mnoge otroke je šola precej neprijetna dolžnost, ki pa se ji ne morejo izogniti, ker je za vse obvezna. Pri nas je splošno šolsko obveznost uvedla že avstrijska cesarica Marija Terezija leta 1774. Po njeni zaslugi so se sčasoma vsi slovenski otroci naučili vsaj brati, pisati in računati. Danes jih šole naučijo še veliko drugega kot samo to. Marsikje po svetu otroci nimajo možnosti, da bi redno hodili v šolo, pa čeprav je OZN že 1959. leta v svojih listinah O pravicah otroka zapisal: »Otrok ima pravico do izobrazbe, ki mora biti, vsaj na ravni osnovne šole, brezplačna in obvezna. Ima pravico do vzgoje, ki poveča njegovo splošno izobrazbo in mu omogoča, da z izenačenimi možnostmi razvija svoje sposobnosti, svojo osebno razsodnost ter svoj moralni in socialni čut odgovornosti in postane koristen član družbe.«
In kaj pravzaprav šola je?
Je ustanova, ki ima nalogo, da skrbi za oblikovanje ljudi, predvsem otrok in mladine. To nalogo izvršuje z izobraževanjem – spoznavanjem raznih področij kulture – in z vzgojo, ko učence navaja na življenje v skupnosti in jim pomaga postopoma odkrivati njihova nagnjenja in lastnosti. Izraz »šola« izvira iz grške besede »shole«, ki pomeni brezdelje, prosti čas, počitek ali opravilo, s katerim se kdo ukvarja v prostem času. Stari Grki in Rimljani so namreč s tem izrazom označevali čas, ko se niso ukvarjali z vsakdanjimi opravki in so se lahko posvetili duševni dejavnosti. Kmalu je »shole« pomenila tudi kraj ali prostor, kjer so se te dejavnosti odvijale. V obojem pomenu ta izraz uporabljamo tudi danes: ko rečemo »šola«, mislimo s tem pouk in učenje pa tudi zgradbo, kjer proces izobraževanja poteka.