Kronika
Plečnikova cerkev svetega Mihaela se nahaja v Črni vasi na ljubljanskem Barju. Cerkev je biser slovenske kulturne dediščine. Gre ne samo za kulturni spomenik, ampak za svetišče, ki ga obiskujejo številni romarji iz različnih župnij, ki v njem vidijo ne le preprostost duha in skromnost, ampak v njej začutijo domačnost in bližino Boga v navzočem Najsvetejšem. Cerkev svetega Mihaela je zanimiva tako za domače turiste in društva kot za tiste, ki prihajajo iz različnih koncev sveta.
Cerkev je delo največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Je preprosta, skromna, a polna drobnih detajlov, za katero si je potrebno vzeti čas in tišino, če jo želiš začutiti s srcem. V naglici in hrupu je to nemogoče doseči. Cerkev svetega Mihaela je svetišče. Svetišča pa zahtevajo drugačen pristop kot so to ostali spomeniki. Zahtevajo zbranost, tišino in predanost Bogu. Da ne gre za muzej, govori dejstvo, da je cerkev svetega Mihaela župnijska cerkev, kar pomeni, da se v njej obhajajo svete maše in ostali sveti zakramenti ter prazniki in slovesnosti tekom cerkvenega leta. Arhitektura na Barju odraža veličino duha in vere v Boga, ki ju je zaslediti v osebi Jožeta Plečnika. Da, Jože Plečnik je bil kristjan - katoličan, kar nikakor ne moremo in ne smemo prezreti. Bil je kristjan s srcem. Danes so Plečnikove mojstrovine znane tudi zunaj meja njegove domovine, saj se njegova dela nahajajo na Dunaju, v Pragi, Beogradu,.. Arhitekt Jože Plečnik je cerkev na Barju gradil Bogu v čast in v dobro in veselje Barjanom in tistim, ki bodo v cerkvi svetega Mihaela našli svoj mir in srečo ob Bogu. Plečnikov nečak in pobudnik gradnje svetišča na Barju in nekdanji kaplan v župniji Trnovo Dragotin Matkovič je cerkev svetega Mihaela označil za »biser barjanske zemlje, pa tudi naš kažipot k Bogu«. Cerkev svetega Mihaela je bila grajena v letih 1937-1938 in sicer kot podružnična cerkev župnije Trnovo. Grajena je na močvirnem ozemlju, zato stoji na pilotih. V pritličju cerkve so župnijski prostori, samo svetišče sv. Mihaela pa se nahaja v nadstropju, kamor lahko pridemo po izvirno prepoznavnem stopnišču. Pod arkadami je odprt prostor, ki omogoča prijetna druženja ob župnijskih praznovanjih ali proslavah tako po krstih kot pri porokah.
KRONIKA
KRONIKA
- 6. decembra 1895 – blagoslovljena šola na Ižanski cesti in na Barju »menda« prvič sveta maša na ozemlju ljubljanskega Barja,
- 6. januarja 1935 - blagoslov šolske kapelice in začetek rednih nedeljskih svetih maš na Barju,
- 30. maja 1937 – trnovski župnik Janko Cegnar blagoslovi zemljišče »benedictio loci«, kjer bo stala cerkev sv. Mihaela. V naslednjih dneh začnejo kopati temelje in v četrtek po blagoslovu nadaljujejo s pilotažo.
- 22. avgusta 1937 – položitev in blagoslovitev temeljnega kamna po rokah generalnega vikarja Ignacija Nadraha.
- Koncem oktobra 1937 postavljeni vogelni zidovi in glavni stebri iz cevi. Nadaljnje delo na stavbi opravljajo tesarji.
- zimo 1937/38 je cerkev prebila dobro. Zidovje je bilo do vrha, zvonik do višine podesta.
- 1. maja 1938 - zadnja nedeljska maša v šoli na Ižanski cesti.
- 8. maja 1938 - blagoslov prostora in prva nedeljska sveta maša v novi stavbi v njenem pritličju. Slovesnost vodi trnovski župnik Janko Cegnar.
- 12. junija 1938 - slovesnost prvega svetega obhajila. Takrat prvič zapoje prvi barjanski zvon, ki tehta 150 kg.
- 17. junija 1938 cerkev si ogleda škof Gregorij Rožman in ob tej priložnosti se prvikrat ob 15.00 oglasi barjanski zvonček v spomin Jezusovega trpljenja, ki od takrat ob 15.00 bije vsak petek.
- 29. septembra 1938 - prvo praznovanje župnijskega praznika svetega Mihaela, zavetnika župnije (»žegnanje«) na Barju. Na žegnanjsko nedeljo sveto mašo vodi župnik v pokoju F.S. Finžgar.
- 8. maja 1939 - prva obletnica blagoslovitve cerkve v pritličju.
- 2. februarja 1939 - prva poroka v Plečnikovi cerkvi na Barju.
- 29. septembra 1939 - šolske oblasti so dan sv. Mihaela proglasile kot god farnega patrona in kot šole prost dan.
- 17. novembra 1940 – blagoslov zgornje cerkve po rokah škofa Gregorija Rožmana. Pri blagoslovu je bilo navzočih približno 600 ljudi.
- Po zimi leta 1940 so poskušali segrevati cerkev, toda zaradi premajhnih dimnikov so ogrevanje kmalu opustili in s tem se je »v hudem mrazu pač božja služba čim bolj skrajšala«.
- 24. avgusta 1941 - z dovoljenjem škofa, se minoriti iz Ptuja naselijo na Barje in tako prevzamejo dušnopastirsko delo na Barju in cerkev sv. Mihaela prevzamejo pod svojo upravo, saj »minoritsko cerkev v Ptuju predelujejo v telovadnico in plesno dvorano«.
Omenjena kronika je kratek povzetek kronike, ki jo je napisal pobudnik gradnje cerkve na Barju, Plečnikov nečak in trnovski kaplan Dragotin Matkovič.
- 15. avgusta 1980 - nekdanjo trnovsko podružnico ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar povzdigne v župnijo. Podružnična cerkev sv. Mihaela postane župnijska cerkev. Za njenega prvega župnika je bil imenovan monsinjor dr. France Gorjup, ki je v omenjeni župniji deloval do 31. julija 2010.
- 29. septembra 1991 - ob župnijskem prazniku sv. Mihaela, zavetnika župnije, ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar posveti župnijsko cerkev sv. Mihaela na Barju v Črni vasi.